Azerbajdžan je v prvi polovici leta 2025 iz naslova najema državne lastnine v državni proračun zbral 21,8 milijona manatov, kar predstavlja 22,3-odstotno rast v primerjavi z enakim obdobjem lani. Državna služba za premoženjska vprašanja je v tem obdobju podpisala tudi 2.212 novih najemnih pogodb za nestanovanjske prostore in zemljišča.

V Kaliforniji so pripravili predlog novega zakona o obdavčitvi najpremožnejših prebivalcev, ki predvideva enkratni petodstotni davek na premoženje milijarderjev. Pobuda, o kateri bi volivci lahko odločali na referendumu, bi se nanašala na posameznike s stalnim prebivališčem v tej zvezni državi na dan 1. januarja 2026, plačilo pa bi zapadlo v letu 2027. Zbrana sredstva bi kalifornijske oblasti namenile izključno financiranju zdravstva in izobraževalnega sistema preko namenskega proračunskega računa. Predlog je v ameriški javnosti sprožil buren odziv, predvsem med politično in gospodarsko elito. Zagovorniki ukrepa poudarjajo nujnost novih virov za javne storitve, medtem ko kritiki opozarjajo na tveganje množičnega odhoda najbogatejših prebivalcev, kar bi dolgoročno lahko zmanjšalo davčne prihodke države. Razprave o obdavčitvi premoženja v Kaliforniji niso nove, vendar ta predlog z visoko stopnjo obdavčitve predstavlja doslej najresnejši poskus prerazdelitve bogastva v tej gospodarsko najmočnejši ameriški zvezni državi.

Senegalska carinska uprava je v proračunskem letu 2025 zabeležila zgodovinski uspeh pri zbiranju proračunskih sredstev, saj je znatno presegla cilje, določene v finančnem zakonu. Po podatkih z dne 31. decembra 2025 so dejanski prejemki znašali 1.286,1 milijarde frankov CFA, kar je za 39,9 milijarde več od letnega cilja, ki je bil postavljen pri 1.246,2 milijarde. Skupne carinske likvidacije, ki vključujejo tudi sredstva za druge uprave in regionalne organizacije, so dosegle rekordnih 1.618,4 milijarde frankov CFA. Ta dosežek predstavlja povečanje za 103,6 milijarde frankov CFA v primerjavi z realizacijo v letu 2024. Vodstvo carine je poudarilo, da ti rezultati neposredno prispevajo k nacionalnemu proračunu in krepijo proračunsko suverenost države. Med ključnimi dejavniki za takšen uspeh so navedli strožjo regulacijo prihodkov od uvoza naftnih derivatov, boljši nadzor nad davčno osnovo za izdelke, ki prinašajo največ prihodkov, ter splošno izboljšanje učinkovitosti carinskih postopkov in reform. Gre za prvi primer v zgodovini države, ko so likvidacije in dejanska izterjava hkrati dosegli tako visoke ravni.

Ruske oblasti so z namenom pridobivanja dodatnih sredstev za nadaljevanje invazije v Ukrajini uradno zvišale stopnjo davka na dodano vrednost (DDV). Nova davčna politika, ki začne veljati z novim letom, je neposreden odziv na naraščajoče finančne potrebe ruske vojne ekonomije. Kremelj s tem ukrepom prelaga stroške vojaških operacij na pleča ruskih državljanov, saj vojna v Ukrajini zahteva vedno večja proračunska sredstva za vzdrževanje ofenzive. Preusmeritev v vojno gospodarstvo je povzročila povečan pritisk na državne finance, saj Moskva pospešeno vlaga v oborožitveno industrijo in logistiko. Strokovnjaki ocenjujejo, da bo povišanje DDV-ja prineslo več milijard dodatnih prihodkov v državno blagajno, kar bo Rusiji omogočilo podaljšanje konfliktov kljub mednarodnim sankcijam. Ukrep obenem kaže na dolgoročno naravnanost Rusije k vzdrževanju vojaške moči, medtem ko se prebivalstvo spopada z višjimi življenjskimi stroški in inflacijo.

Več držav je v začetku leta 2026 uvedlo pomembne spremembe v davčni zakonodaji, ki vplivajo na dohodke prebivalstva in državne proračune. V Grčiji so zaposleni v zasebnem sektorju ta mesec prejeli višja neto izplačila zaradi prestrukturiranja dohodninske lestvice, ki znižuje obdavčitev za večino dohodkovnih razredov. Reforma, ki je začela veljati retroaktivno s prvim januarjem, znižuje davčne stopnje za dva odstotka za letne prihodke med 10.000 in 40.000 evri, kar naj bi zajezilo beg možganov in podprlo gospodinjstva. Medtem se v Združenem kraljestvu samozaposleni soočajo z visokimi obveznostmi ob koncu januarja, saj sistem predvideva plačilo dela prihodnjih davkov vnaprej, kar lahko v določenih primerih povzroči obveznost v višini 150 odstotkov lanskega davka. V Papui Novi Gvineji so oblasti poročale o rekordnem zbiranju davkov v višini 17,3 milijarde kin, kar pripisujejo posodobitvi sistemov in strožjemu nadzoru. V Združenih državah Amerike pa davčni strokovnjaki opozarjajo državljane na previdnost pri oddaji napovedi zaradi novih olajšav za avtomobilska posojila, nadurno delo in napitnine, ki so bile uvedene z novo zakonodajo.

Podjetje Uber je s prenovo pogodb s svojimi vozniki zunaj Londona preprečilo plačevanje 20-odstotnega davka na dodano vrednost (DDV), ki ga je v novembrskem proračunu uvedla britanska finančna ministrica Rachel Reeves. Uber bo po novem deloval le kot posrednik oziroma agent in ne več kot ponudnik storitve prevoza, kar mu omogoča izognitev davčni obveznosti na celotno vrednost vožnje. Ta strateška sprememba poslovnega modela je bila uvedena tik pred uveljavitvijo novih pravil, ki bi družbo sicer stala več milijonov funtov. Britanska vlada je z novimi pravili poskušala poenotiti davčno obravnavo vseh ponudnikov prevozov, vendar je Uber izkoristil pravno vrzel v zakonodaji, ki velja zunaj britanske prestolnice. V Londonu takšna sprememba pogodb ni dovoljena, kar pomeni, da bo podjetje tam še naprej zavezano k plačevanju polnega davka. Kritiki potezo označujejo za ponižanje ministrice Reevesove, saj so proračunski načrti predvidevali znatne prilive iz tega naslova, ki pa jih zdaj v takšnem obsegu ne bo.

Hrvaška vlada je na torkovi seji sprejela uredbo, s katero se bodo 1. januarja 2026 znatno povišale trošarine na tobačne preračunane in izdelke, kar bo povzročilo podražitev cigaret na maloprodajnem trgu. Finančni minister Marko Primorac je poudaril, da ima ta ukrep dvojni namen: poleg neposrednega fiskalnega učinka, saj vlada v proračunu pričakuje dodatnih 129,1 milijona evrov prihodkov, želijo s povišanjem cen doseči tudi pozitivne zdravstvene učinke z zmanjšanjem porabe tobaka. Uredba določa nove specifične trošarine za tisoč kosov cigaret, veljala pa bo tudi za tobak za zvijanje in e-tekočine. Po navedbah hrvaškega ministrstva za finance so tovrstne prilagoditve nujne za uskladitev z evropskimi direktivami in nacionalno strategijo za omejevanje rabe tobaka. Napovedana podražitev sledi podobnim trendom v regiji, kjer države s trošarinsko politiko poskušajo polniti proračune in hkrati zmanjševati obremenitve zdravstvenega sistema zaradi bolezni, povezanih s kajenjem.

Nigerijski predsednik Bola Tinubu je uradno potrdil, da se bo izvajanje nove davčne zakonodaje v državi začelo 1. januarja 2026, kot je bilo prvotno načrtovano. V izjavi, ki jo je podpisal v torek, je predsednik poudaril, da reforma vključuje zakone, ki so delno stopili v veljavo že junija 2025, ter preostale akte, ki bodo v celoti uveljavljeni z začetkom leta 2026. S tem je zavrnil vsa ugibanja o morebitnih odlogih ali preklicih zakonodaje, ki so se v javnosti pojavila zaradi razprav o gospodarskih posledicah reform. Predsedstvo je v uradnem sporočilu za javnost pojasnilo, da bodo reforme potekale po zastavljenem časovnem načrtu, saj so ključne za stabilizacijo državnih financ. Kljub pritiskom civilne družbe in nekaterih političnih akterjev Tinubu vztraja, da so spremembe nujne za dolgoročni razvoj Nigerije. Novi davčni sistem naj bi poenostavil dajatve in povečal proračunske prihodke najbolj poseljenega afriškega gospodarstva, kar ostaja prednostna naloga trenutne administracije v Abuji.